Zanimivosti

Genetske zanimivosti

– V človeškem telesu je preko 200 različnih tipov celic. – Človeško DNK sestavlja približno tri tisoč miljonov nukleotidov A, T, C in G na samo eni strani dvojne vijačnice.
– Da ena telesna celica prekopira celotno svojo DNK potrebuje 8 ur.
– Če bi jutri zjutraj začeli recitirati ATCG zaporedje, s katerim je zapisan vaš genetski material dolg 3 milijarde teh črk in bi jih povedali 100 na minuto ter ne bi vmes ne spali, jedeli ali pili, bi govorili celih 57 let.
– Če bi raztegnili DNK 46 kromosomov v eni sami celici bi merila približno 2 kilometra.
– Če bi raztegnili celotno DNK enega človeka, bi merila toliko kolikor znaša razdalja od tu do sonca pomnoženo s faktorjem 30 (od tu do sonca je 150 miljonov kilometrov)
– V piko na koncu stavka bi lahko spravil tisoč celičnih jeder.
– Če bi bil vaš genom knjiga, bi bil primerljiv z 800 slovarji. Če bi posameznik tipkal 8 ur na dan ter natipkal 60 besed na minuto, bi potreboval 50 let, da bi natipkal celoten človeški genom. To zasede 3 gigabajte spominske kapacitete računalnika.
– Še vedno ne poznamo funkcije 80% človeškega genoma.
– Ljudje smo si v genetskem materialu različni le v 0,1%, ostalega 99,9% pa je enakega.
– Ljudje imamo z bakterijo E. coli 7%, s črvi 21%, z mišmi 90% in s šimpanzi kar 98% podobnih genov.

Organizem Št. genov
Kvasovka Saccharomyces cerevisae 5 885
Muha Drosophila melanogaster 13 601
Glista C. elegans 19 820
Rastlina Arabidopsis thaliana 25 428
Pšenica 30 000
Človek 34 000
Organizem Št. kromosomov
Človek 46
Kokoš 48
Pes 48
Metulj 380
Koruza 20
Riž 24
Banana 66

Zakaj je 4 ure spanja za nekatere dovolj

Znanstveniki so odkrili gen, ki je odgovoren za čas, ki ga posameznik potrebuje za spanje. Karla Allebrandt in njena ekipa iz Univerze Ludwiga Maximiliana v Münchnu je identificirala gen, imenovan ABCC9, ki lahko zmanjša čas spanja. Odkritje naj bi pojasnilo, zakaj so nekateri le po štirih urah lahkega spanca že naspani.

Vseevropska raziskava iz sedmih različnih držav EU je zajemala 4.000 prostovoljcev, ki so izpolnili vprašalnik s katerim so ocenili svoje spalne navade. Raziskovalci so nato analizirali odgovore na vprašalnik in tudi gene prostovoljcev. Analiza genetskih in vedenjskih podatkov je pokazala, da ljudje, ki imajo dve enaki kopiji variante ABCC9 gena, spijo bistveno krajši čas, kot ljudje z dvema kopijama druge variante gena.

ABCC9 gen kodira beljakovino SUR2, ki je del regulatorne komponente kalijevega kanala v celični membrani. Ta ionski kanal deluje kot senzor energentskega metabolizma v celici. Zanimivo je tudi, da je ta protein povezan tudi s patogenezo bolezni srca in diabetesom.

ABCC9 gen je evolucijsko star in je podoben genu, ki so ga našli pri muhi. Pri sesalcih je gen aktiven v različnih tkivih srca, skeltnih mišic, možganov in trebušne slinavke.

Naša družba je izenačila zaspanost z lenobo ali depresijo, ampak nekateri ljudje so res na splošno bolj zaspani tekom dneva od drugih. Sprejeti moramo dejstvo, da je čas spanja, ki ga nekdo potrebuje med drugim tudi genetsko določen.

Raziskan gen sreče

Raziskovalci z londonske ekonomske šole (London School of Economics) so odkrili gen, ki uravnava pretok serotonina v možgane in ga označili kot »gen sreče«, kot poročajo v znanstveni reviji Journal of Human Genetics v maju 2011. To je prva študija, ki je dokazala neposredno povezavo med genotipom posameznika in njegovim zadovoljstvom. Raziskovalci so merili posameznikovo zadovoljstvo z življenjem, da bi ocenili njihovo srečo.

Profesor Jan-Emmanuel De Neve je z ekipo zbral genetske informacije več kot 2.500 posameznikov. Osredotočili so se na tiste, ki so imeli funkcionalno varianto gena 5-HTT. 5-HTT gen kodira serotoninske prenašalce v celičnih membranah nevronov. Ta gen ima dve alelni variaciji. Ena različica določa daljši alel in je bolj funkcionalen, večja je genska ekspresija in zato je več serotoninskih prenašalcev v celičnih membranah nevronov. Človek ima lahko genotip kratek-kratek, dolg-dolg, kratek-dolg in dolg-kratek in ga podedujemo od staršev.

Raziskovalci so prostovoljce vprašali kako so na splošno zadovoljni z življenjem in ti so imeli 3 možnosti odgovora- Zelo zadovoljen, Zadovoljen, Nezadovoljen, Zelo nezadovoljen in Nič od tega. Nato so primerjali posameznikove odgovore z njegovim genotipom.

Raziskovalci so tako ugotovili:
35% posameznikov z genotipom dolg-dolg je bilo zelo zadovoljnih s svojim življenjem
34% posameznikov z genotipom dolg-dolg je bilo zadovoljnih s svojim življenjem
19% posameznikov z genotipom kratek-kratek je bilo zelo zadovoljnih s svojim življenjem
26% posameznikov z genotipom kratek-kratek je bilo nezadovoljni s svojim življenjem
20% posameznikov z genotipom dolg-dolg je bilo nezadovoljnih s svojim življenjem
Posamezniki z enim samim dolgim alelom so imeli 8,5% večjo možnost, da bi bili zelo zadovoljni v primerjavi s tistimi z genotipom kratek-kratek.
Posamezniki z dvema dolgima aleloma so imeli 17% večjo možnost, da bi bili zelo zadovoljni v primerjavi s tistimi z genotipom kratek-kratek.

Jan-Emmanuel De Neve pravi: «Že dolgo obstaja domneva, da ta gen igra ključno vlogo v duševnem zdravju posameznika, vendar je to prva študija, ki to dokazuje. Rezultati naše raziskave kažejo močne povezave med srečo in funkcionalno variacijo gena 5-HTT. Seveda pa naše dobro počutje ni določeno samo s tem genom-tudi drugi geni in predvsem življenjske izkušnje pojasnjujejo večino razlik med zadovoljstvom posameznikov. Toda ta ugotovitev pomaga razjasniti zakaj ima vsak od nas različno osnovno raven sreče in zakaj so nekateri naravno srečnejši od drugih- in to ni majhen del našega induvidualnega genetskega make-upa.«

Zakaj ne maram brstičnega ohrovta?

Zakaj nekateri uživajo v okusu brstičnega ohrovta, medtem ko ga tekateri ne prenesejo? Odgovor tiči v genetiki. Nekateri posamezniki imajo določeno različico gena, ki jim preprečuje da bi zaznali grenak okus, ki je v tej zelenjavi. Okoli 25% ne okuša snovi propiltiouracil (POROP), ki jo najdemo v zelju, surovem brokoliju, kavi ali temnem pivu. Ti ljudje ocenjujejo, da je hrana in pijača, ki jo zaužijejo manj grenka, kot v resnici je ali pa da sploh ni grenka. Izkazalo se je, da je za to skoraj v celoti odgovoren en sam gen, ki kodira receptorje za okus na jeziku.

Moški gen za varanje?

Verjeli ali ne, nekateri ljudje so enostavno rojeni za varanje. Zveni kot dobro opravičilo vsem tistim, ki v spolnosti težko zdržijo zgolj v domači spalnici. Znanstveniki so našli gen, ki naj bi odgovoren za nezvestobo in varanje.

Gen deluje na hormon, ki vpliva na čustveno in seksualno povezanost med moškim in žensko. V raziskavi je sodelovalo več kot 2000 oseb, švedski raziskovalci pa so ugotovili, da moški, ki imajo ta gen, bolj pogosto ostajajo samski ali pa si omislijo zunajzakonske zveze, več imajo zakonskih težav in se bolj pogosto ločujejo kot moški, ki tega gena nimajo. “Razumljivo je, da je razlogov, zakaj je nekdo nezvest, več,” ugotavlja vodja raziskave profesor Hasse Walum. Vendar se prvič dogaja, da so znantveniki potrdili povezavo med geni in obnašanjem moških v odnosih do nasprotnega spola.

Študija, ki so jo naredili v bolnišnici St. Thomas v Londonu, pa kaže, da je tudi ženska nezvestoba povezana z genetiko. Učinek gena so preučili na dveh vrstah hrčkov. V prvem primeru je šlo za vrsto, ki je izrazito monogamna: ko samec sreča samico, se parita neprekinjeno kar 36 ur in ustvarita zvezo, ki traja vse življenje in še dlje. Ko eden od njiju pogine, drugi ostane sam do konca življenja. Druge vrste hrček pa je bil izrazito nagnjen k promiskuiteti. Znanstveniki so ugotovili, da je v možganih prvega veliko več hormona vazopresina kot pri drugem. Ko so raziskovalci povišali nivo hormona tudi pri “nezvestem” hrčku, so bili priča presenetljivi preobrazbi. Prelevil se je v pravi spomenik zvestobi.

Imate gen za čokolado?

Videz, fizične sposobnosti, nagnjenost k nekaterim boleznim- genetika daje informacije kaj človek je in kako dojema vse okoli sebe. Toda ali vaša DNK nosi informacije tudi o tem katere vrste filmov, glasbe ali živil izbirate? Presenetljivo, vendar odgovor je lahko da. Revija Journal of Consumer Research je objavila članek, ki govori o tem, da so podedovani geni odgovorni za naše potrošniške odločitve.

Dodaj odgovor

Z nadaljno uporabo te spletne strani se strinjate z uporabo spletnih piškotkov. več informacij

Politika piškotkov Nekatere funkcije te spletne strani potrebujejo vašo privolitev za svoje delovanje . Analitika Anonimno beležimo vašo uporabo naše spletne strani, da lahko izboljšamo uporabniško izkušnjo. Družabna omrežja Facebook, Twitter in ostala družabna omrežja vas morajo prepoznati, da lahko pravilno delujejo. Naši piškotki Brez naših piškotkov spletna stran ne more delovati. Če jih želite onemogočite, je ne smete uporabljati.

Zapri